Gostilna Žolnir

previous arrow
next arrow
ArrowArrow
Slider
Se nahaja na obrobju najmanjšega slovenskega mesteca Kostanjevice na Krki. Že leta 1892 je gostilno, takrat se je imenovala Gostilna Gregorič, odprl Aleksander Gregorič in jo skupaj z ženo Elizabeto uspešno vodil do 2.sv.vojne. Leta 1977 pa je tradicijo nadaljevala vnukinja Fanika, ki je z možem Ottom gostilno obnovila in ponovno odprla, tokrat pod imenom Gostilna Žolnir. Ime je gostilna dobila po Jurčičevi povesti Kloštrski žolnir, v kateri se glavni junak, gozdarski inženir zaljubi v Kostanjeviško dekle Katrco. Ker je bila izgovorjava besede inženir za domačine precej zahtevna, so ga začeli klicati kar žolnir. Stanoval je v samostanu (kloštru), zato so ga poimenovali kloštrski žolnir. Ta mož naj bi bil Josef Ressel, ki je v teh krajih na reki Krki preizkušal svoj izum, ladijski vijak.

Tudi vsi prostori vključno z veliko dvorano so tematsko obarvani in nosijo zgodbo ter ime katerega izmed junakov Kloštrskega žolnirja.

Leta 2010 je gostilno prizadel požar, ki je zahteval ponovno obnovo gostilne. Pogumno in s podporo vse družine in sokrajanov  sta se Fanika in Otto ponovno lotila izziva v želji še bolje poskrbeti za svoje goste in nadaljevati tradicijo gostilne , nekdaj priljubljenega postanka za romarje proti cerkvi Matere božje na Slinovcah ali Lurdu pri Šentjerneju, ki so se radi okrepčali s takratno popotniško ponudbo – golažem ali obaro z ajdovimi žganci.

Danes so želje in okusi malenkost drugačni, a se pri Žolnirju poleg ponudbe mednarodne kuhinje še ohranja dolenjska kulinarična tradicija.